Preskoči na vsebino

nalagam ...

»Pod tvoje varstvo pribežimo…«

 

Spoštovani in cenjeni člani

Združenja čudodelne svetinje,

Otroci Brezmadežne!

 

 

Papež Frančišek je v enem od svojih razmišljanj o Devici Mariji dejal tudi tole: »Krščansko ljudstvo je od vsega začetka razumelo, da se je potrebno v preizkušnjah in težavah zateči k Materi, k Mariji, kakor omenja najstarejši marijanski odpev: Pod tvoje varstvo pribežimo!

Pribežimo pod njen plašč, ki je vedno odprt, da nas sprejme in zbere. Mati ohranja vero, varuje odnose, rešuje nadloge in brani pred hudim … Marija je varna barka sredi nevihte… Njene roke božajo življenje, njen plašč nas varuje … Marija ne zavrže naših prošenj, temveč prosi za nas, prosi z nami. To stori vsakič, če jo kličemo, ko nimamo več upanja, ko nam primanjkuje veselja, ko so izčrpane naše moči, ko se stemni … Ona nikoli, nikoli ne prezira naših molitev … je Mati, ki se nas nikoli ne sramuje, temveč nasprotno: ona samo čaka, da bi svojim otrokom pomagala…«

Ali si moremo želeti še kaj več? Ona, Marija, nas bo pripeljala tja, kjer je naš zadnji in pravi cilj. Brez Matere namreč ne moremo biti otroci. In mi smo najprej otroci, njeni ljubljeni otroci, ki imajo Boga za Očeta in Marijo za Mater! Zato se ji vsak dan izročimo; kličimo jo v prav vsakem viharju! Potem pa se nikoli ne pozabimo vrniti k Njej in se ji za vse zahvaliti! Papež Frančišek nam naroča, »naj gremo na srečanje z drugimi, kakor to hoče Gospod; tja naj prinašamo ogenj, z njim grejemo druge in ne ostajamo zaprti doma ter se grejemo ob svojem kaminu!« In to bomo storili tudi letos, na srečanjih, ki so pred nami in na katera vas prav iskreno in prisrčno vabim. Potekala bodo po razporedu, ki sledi:

 

Molitev Večne devetdnevnice, sveta maša in srečanja po njej bodo:

1. v nedeljo        18. 11. 2018   molitev ob 17h in sv. maša 18h  

                                                                           Ptuj - Sv. Peter in Pavel

2. v torek            20. 11. 2018   ob 18h             Trbovlje - Sv. Marija

3. v soboto          24. 11. 2018   ob 16h             Nazarje - kapela sester klaris

4. v ponedeljek  26. 11. 2018   ob 18h             Dobova - cerkev

5. v torek            27. 11. 2018   ob 16h             Mirenski Grad - kapela v domu

6. v sredo            28. 11. 2018   ob 16h             Turnišče - cerkev

7. v četrtek          29. 11. 2018   ob 16h          Maribor - Tezno - cerkev

8. v petek            30. 11. 2018   ob 17.30       Kočevje - cerkev

9. v soboto          1. 12. 2018   ob 10h            Celje – Sv. Jožef - kapela v domu

10. v soboto        1. 12. 2018   ob 15h            Ljubljana - Srce Jezusovo - cerkev

11. v nedeljo       2. 12. 2018   ob 15h            Šmartno pri Sl. Gradcu - Homec

Kdor se srečanja ne bi mogel udeležiti, bo z nami v duhu pri molitvi, sveti maši in med srečanji!

           

Resnično se veselim srečanj in kličem na vse vas Gospodov blagoslov ter Marijino varstvo!

 

»O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!«

                                                                                                                                                  

V Ljubljani, 9. novembra 2018                            

                                                                                                      Franc RATAJ, CM

                                                                                                   Narodni voditelj

                                                                                                                       Združenja čudodelne svetinje

              

P.s.   

            Letna podpora za Združenje je 1€, kar uporabimo za poštnino in material, ki ga za to dejavnost potrebujemo. Svoj prispevek lahko oddate na srečanju ali po pošti. Kjer je to mogoče, lahko tudi za več članov skupaj. Za vsak vaš dar in razumevanje Bog povrni!

         Meseca aprila so me sobratje izvolili za predstojnika (vizitatorja) Misijonske družbe Slove-nije (CM) in s tem je povezana moja preselitev v Ljubljano. Generalni predstojnik Družbe v Rimu, g. Tomaž Mavrič, me je v to službo imenoval za dobo šestih let. Imenovanje je nova  in odgovorna zadolžitev, zato se vam vsem priporočam v molitev. Še naprej pa ostajam narodni voditelj našega Združenja.

Naslov: Franc Rataj CM, Maistrova 2, 1000 Ljubljana

Tel.: 041-723-691, e-pošta: franc.rataj@gmail.com ali amm.brezmadezna@rkc.si

 



 

 

CONGREGAZIONE DELLA MISSIONE

CURIA GENERALIZIA

Via dei Capasso, 30 – 00164 ROMA


GENERALNI SUPERIOR

Vsem članom Vincencijanske družine

Rim, 19. novembra 2018

Dragi bratje in sestre,

Jezusova milost in njegov mir naj bosta vedno z nami!

V svojem prvem pismu ob prazniku sv. Vincencija pred dvema letoma sem vam pisal o sv. Vincenciju Pavelskem, mistiku krščanske ljubezni. Ko o njem razmišljamo kot o mistiku in skušamo glede tega slediti njegovemu zgledu, se moramo zavedati, da ne gre za mistika v običajnem pomenu, kot ga redno opisuje Cerkev. Vincencij Pavelski je bil mistik, toda mistik krščanske ljubezni. Z očmi vere je gledal Kristusa v osebi ubogih, ga v njih prepoznal in mu služil. Ko se je dotikal ran odrinjenih na rob, je verjel, da se dotika Kristusovih ran. Ko se je odzival na njihove najgloblje potrebe, je bil prepričan, da časti svojega Gospoda in Učitelja.

V tem adventnem časi bi se rad pogovoril z vami o enem prvih izvirov, kjer se je Vincencij napajal kot mistik krščanske ljubezni: vsakdanje premišljevanje. Vse skupine, ki jih je ustanovil ali obiskoval, – laiške člane bratovščin krščanske ljubezni, duhovnike in brate male Družbe, gospe krščanske ljubezni, duhovnike pri torkovih konferencah, – je spodbujal, naj se vsak dan napajajo pri izviru premišljevalne molitve.

Eden najbolj znanih stavkov sv. Vincencija, vzet iz konference članom Misijonske družbe, zgovorno poudarja njegovo prepričanje:

Dajte mi moža molitve in sposoben bo za vse; mogel bo reči s sv. Pavlom: »Vse premorem v njem, ki mi daje moč« (Flp 4,13). Misijonska družba bo obstala, dokler bodo v njej zvesto opravljali premišljevanje, kajti premišljevanje je kakor nepremagljiv branik, ki bo varoval misijonarje zoper vsakovrstne napade (Coste XI,83. Konf. 67).

Vincencij je govoril o vsakdanjem premišljevanju in svojim učencem zatrdil:

Navadimo se torej vsi na ta na­čin premišljevati, kajti iz tega načina pre­mišljevanja pride za nas vse dobro. Če vztra­jamo v poklicu, vztrajamo zaradi premišljeva­nja; če ne pademo v greh, ne pademo zaradi premišljevanja; če vztrajamo v ljubezni, če se zveličamo, vztrajamo in se zveličamo zara­di premišljevanja. Kakor Bog premišljevanju ničesar ne odreče, tako tudi skoraj ničesar ne dá brez premišljevalne molitve (XI,407. Konf. 168).

Da bi spodbudil svoje sinove in hčere k premišljevanju, je privzel mnoge metafore, ki so jih uporabljali duhovni pisatelji njegovega časa. Dejal jim je, da je premišljevanje za dušo tisto, kar je hrana za telo (IX,416. Konf. 37). Je "vodnjak mladosti", ki nas poživlja (IX,418). Je ogledalo, v katerem vidimo vse svoje madeže in se uredimo, da bi bili Bogu prijetnejši (IX,417). Je osvežitev sredi našega težkega vsakdanjega dela v službi ubogih (IX,402. Konf. 36). Je pridiga, ki jo obračamo sami nase (XI,84. Konf. 68). Za pridigarja je knjiga virov, kjer lahko najde večne resnice, da jih prenese Božjemu ljudstvu (prim. XII,15. Konf. 181). Je blaga rosa, ki vsako jutro osveži dušo, je dejal hčeram krščanske ljubezni (IX,402. Konf. 36).

Vincencij je spodbujal sv. Ludoviko de Marillac, naj mlade sestre dobro vzgaja k premišljevanju (IV,47. Pismo 1240). O tem je sestram podal številne konference. Zatrjeval je, da je premišljevanje pravzaprav zelo lahko in je takšno, kot bi se z Bogom pogovarjali kake pol ure. Dejal je, da če so nekateri navdušeni, ker so lahko govorili s kraljem, bi se mi morali veseliti, ker lahko vsak dan govorimo z Bogom od srca k srcu (IX,116. Konf. 15).

Premišljevanje je za Vincencija pogovor z Bogom, z Jezusom, ko pri tem izražamo svoja najgloblja čustva (to molitev je imenoval »čustveno«) in skušamo spoznati, kaj Bog pričakuje od nas vsak dan, zlasti glede naše službe ubogim. Od tu izhajajo sklepi, kako bi jim v prihodnje lahko bolje služili. Nekatere – in celó mnoge – to privede do tihe kontemplacije ljubezni, ki nam jo daje Jezus in do njegove ljubezni do ubogih. To nas spodbuja, da sprožimo »puščice ljubezni«, ki »prodro v nebesa« in dosežejo srce našega Gospoda (IX,37. Konf. 5).

Glavni predmet premišljevanja je bilo za Vincencija Jezusovo življenje in nauk. Poudarjal je, da se moramo nenehno vračati k »skrivnostim« Jezusove človečnosti: k njegovemu rojstvu, k njegovim odnosom do Marije in Jožefa, k dogodkom iz javnega življenja ter k njegovim čudežem in njegovi prednostni ljubezni do ubogih. Spodbujal nas je, naj v Svetem pismu premišljujemo o Jezusovem delovanju in poučevanju (prim. Splošna pravila MD, I,1). Med Jezusovimi nauki je posebej opozarjal na Govor na gori (XII,118. Konf. 197). Zlasti je svetoval premišljevanje o Jezusovem trpljenju in križu (IX,50. Konf. 7).

Metoda, ki jo je učil sv. Vincencij, je bila metoda sv. Frančiška Saleškega (X,587. Konf. 105). Le nekoliko jo je prilagodil. Bil je treznejši od sv. Frančiška Saleškega, ko je govoril o domišljiji. Sicer je cenil čustveno molitev, vendar je močno vztrajal pri tem, da so potrebni konkretni sklepi. Zlasti pri konferencah sestram je prijetno prepletal duhovno modrost in zdravo pamet. Sestre je svaril, naj ne gojijo »lepih misli«, ki ne vodijo nikamor. Duhovnike je opozarjal, naj ne izkoriščajo premišljevanja za študijsko razglabljanje.

Metoda, ki jo predlaga sv. Vincencij, vsebuje tri stopnje:

1) Priprava

- Najprej se zamislimo v Božjo pričujočnost. Za to je lahko več načinov: gledati našega Gospoda v svetem zakramentu; misliti na Boga, ki vodi vesolje; misliti na Božjo navzočnost v lastnem srcu.

- Zatem prósimo za pomoč, da bi dobro molili.

- Končno izberemo predmet premišljevanja, npr. neko skrivnost iz Jezusovega življenja, neko krepost ali odlomek iz Svetega pisma ali prazničnega dneva.

2) Premišljevanje sámo

- Premišljujemo o izbranem predmetu.

- Če smo za predmet izbrali neko krepost, iščemo razloge, da bi jo vzljubili in izpolnjevali. Če gre za káko skrivnost iz Jezusovega življenja, npr. trpljenje, si predstavljamo, kaj se je zgodilo in premišljujemo o njegovem pomenu.

- Ko premišljujemo, izražamo Bogu, kar imamo v srcu (npr. ljubezen do Kristusa, ki je za nas toliko trpel; žalost nad grehom; hvaležnost). Vincencij je spodbujal svoje učence k naslednjemu:

  • razmišljati o predmetu premišljevanja,
  • ugotoviti razloge, zakaj naj ga sprejmejo,
  • narediti konkretne sklepe za življenje.

3) Sklep

Zahvalimo se Bogu za ta čas premišljevanja in za milosti, ki smo jih pri tem prejeli. Predstavimo mu storjene sklepe. Nato prosimo za pomoč, da bi jih izvršili.

Vsakdanje premišljevanje je nekaj nujnega za našo duhovnost. Sv. Vincencij je bil popolnoma prepričan o tem, da je pomembno za naše življenje in za našo službo pri ubogih. Označil ga je za »dušo naših duš« (IX,416. Konf. 37). Mislil je, da brez premišljevanja ne bi mogli vztrajati ob težavah, ki so povezane z našim služenjem pri najbolj ubogih.

S tem adventnim pismom bi rad spodbudil vsakega člana Vincencijanske družine, da bi se zavzel oz. se še naprej trudil za vsakdanje polurno premišljevanje.

V Splošnih pravilih nam Vincencij priporoča premišljevanje vsak dan eno uro.  Ob upoštevanju tega priporočila lahko najdemo druge pol ure čez dan in nadaljujemo s svojim premišljevanjem.

Vincencij je priznal, da je več načinov za premišljevanje in je spodbujal njihovo izvrševanje. Nekateri bodo gotovo uporabljali drugačne metode, kot je ta, ki jo je Vincencij pogosto učil in ki sem jo pravkar opisal. Čeprav torej lahko uporabljamo drugačne metode za premišljevanje, je za nas pomembno, da poznamo in ohranjamo duha te metode, ki nam jo je zapustil sv. Vincencij Pavelski. Konec koncev pa je najbolj pomembno to, da vključimo svojega duha in svoje srce v meditativni pogovor z Jezusom ter da tako ravnamo vsak dan in vztrajno.

V naših Konstitucijah in Splošnih pravilih je dolg seznam tem za pogosto premišljevanje:

- Jezusov odnos do Boga, njegovega Očeta,

- njegova čustvena in sočutna ljubezen do obrobnih,

- Kraljestvo, ki ga je oznanjal,

- skupnost, ki jo sestavlja z apostoli,

- njegova molitev,

- navzočnost greha v svetu in v nas,

- Jezusova pripravljenost, da odpusti

- njegova moč ozdravljanja,

- njegova drža služabnika,

- njegova ljubezen do resnice / preprostosti

- njegova ponižnost,

- njegova žeja po pravičnosti,

 

 

- njegova globoka človeška ljubezen do prijateljev,

- njegova želja, da bi prinašal mir,

- njegov boj proti skušnjavi,

- križ,

- vstajenje,

- Jezusova pokorščina Očetovi volji,

- Jezusova blagost,

- zatajevanje,

- apostolska gorečnost,

- uboštvo,

- celibat,

- pokorščina,

- Jezusovo veselje in zahvala.

 

 

Vse navedene teme so povezani z našim poslanstvom pri ubogih. Vse nam bodo v pomoč pri hoji za Vincencijem, mistikom krščanske ljubezni. Kakšna čudovita priložnost nam je dana, da v tem adventu poživimo vsakdanjo premišljevalno molitev, ki bo del našega duhovnega življenja, dokler ne odpotujemo s te zemlje v večnost!

Naše premišljevanje naj bo vedno utemeljeno na Svetem pismu, na odlomkih dnevnega bogoslužja. Naj čas premišljevanja ne prebijemo branju kake duhovne knjige. Za svoje duhovno branje imamo na voljo drug čas med dnevom.

Premišljevati – to pomeni, postaviti se pred Boga, pred Jezusa, s pomočjo njegove besede. Pomeni, dati svoje srce Jezusu v popolno razpolaganje in mu omogočiti, da nam govori, medtem ko ga mi poslušamo. Pomeni – zaupati Previdnosti v borbi proti vsem skušnjavam, da bi se izognili vsakdanjemu premišljevanju ali ga opustili. Pomeni preprosto – biti z Jezusom vse dni v tihoti svojega duha in svojega srca, pa čeprav bi naš duh ostal prazen in bi imeli občutek, da nismo ničesar izpolnili in da smo zapravili pol ure, ne da bi kaj naredili, ker nam Jezus ni naklonil nobene ideje, nobenega občutka ali sporočila. Premišljevati – pomeni preprosto verjeti načinu, kako se Jezus pogovarja z Bogom, svojim Očetom. Pogosto je vso noč prebil v molitvi. Preprosto mu izražamo svojo popolno ljubezen in mu izpovedujemo, da smo z njim, pripravljeni, vsak trenutek in tako, kot se Božji previdnosti prav zdi, da nam Jezus zaupa svoje sporočilo. Tukaj smo vsak dan, pripravljeni na čas, ki se bo Jezusu zdel primeren – ter da ne bi zgrešili milostnega trenutka in da ne bi zamudili Jezusovega obiska.

V svojih zadnjih letih je Vincencij vedno pogosteje izgovarjal ekstatične besede o Božji ljubezni. Jasno so izhajale iz njegovega premišljevanja. Dne 30. maja 1659 je med konferenco sobratom glasno molil takole:

Glejmo Božjega Sina. Oh, kakšno srce ljubezni! O moj Jezus, plamen ljubezni, ki si se ponižal do nas in do najsramotnejše smrti! Kdo je v tem bolj ljubil bližnjega kakor ti? Prišel si, da se izpostaviš vsej naši revščini, prevzel si podobo grešnika, živel bridko življenje in pretrpel sramotno smrt. Ali je še kje takšna ljubezen? Kdo bi še mogel ljubiti s tako silno ljubeznijo? Samo naš Gospod je toliko vzljubil stvari, da je zapustil prestol svojega Očeta in si prevzel telo, podvrženo slabosti. In zakaj? Da je s svojo besedo in s svojim zgledom med nami utrdil ljubezen do bližnjega. O gospodje, ako bi imeli mi nekoliko te ljubezni, ali bi držali roke križem? Ali bi pustili, da se pogubljajo ti, katerim bi mogli pomagati? Ali ne, ljubezen ne more ostati brez dela; žene nas reševati ene, tolažiti druge (XII,264-265. Konf. 207. Sp II,12).

Malo svetnikov je bilo tako aktivnih kakor sv. Vincencij, toda njegovo delovanje je izhajalo iz globoke potopitve v Boga, v Jezusa. Kakšna sreča za nas, da imamo tako izjemnega ustanovitelja!

Naj vas Gospod napolni s svojimi blagoslovi v tem adventnem času!

 

Vaš brat v sv. Vincenciju

Tomaž Mavrič CM

generalni superior

 

Op.: Vsi navedki so iz Costa in so vključeni v besedilo



Spoštovani člani Združenja čudodelne svetinje – otroci Brezmadežne in vsi, ki prebirate našo spletno stran, bodite lepo pozdravljeni!

Pred nami pa so nove naloge in izzivi. Naše združenje je v sedemnajstem letu medsebojnega podpiranja v molitvi in druženja pred Brezmadežno. Ne pozabimo pa, da so naši predniki že leta 1885 v Ljubljani ustanovili »Družbo otrok Brezmadežne«. Ob 40-letnici je nastala slika, ob 50-letnici pa so izdelali čudoviti prapor, ki smo ga našli šele lansko leto (glej slike).

Naše Združenje je del velike Vincencijeve družine. Družina je združenje vseh, ki se ob sv. Vincenciju navdihujemo, učimo in želimo sebe oblikovati po zgledu tega velikega svetnika. Živimo v času brezbrižnosti, verske nepoučenosti, zapostavljanja človeškega življenja, napadov na Cerkev… Tako nastaja vedno več duhovne, moralne in tudi druge revščine. Kako se temu upreti? Po zgledu sv. Vincencija moramo postati apostol usmiljenja in dobrote, moramo postati pričevalec Božje ljubezni v svetu.

Vincencijevi smo začeli 25. 1. 2016 s praznikom Spreobrnitve apostola Pavla praznovanje - 400 let vincencijanske karizme. Sv. Vincencij je na praznik imel pridigo v vaški cerkvici v Follvilu. Govoril je o Božjem usmiljenju in pripravi na dobro sv. spoved. Odmev na pridigo je sv. Vincenciju odprl oči, saj so vaščani stali v vrsti za sv. spoved tudi po več ur. Vincencij je razumel, da so ljudje duhovno lačni in v stiski. Spoznal je, da ga Božja roka vodi oznanjat evangelij ubogim. Zato je ustanovil skupnost duhovnikov in bratov, Misijonsko družbo. Veliko dogodkov je vplivalo nanj, da je lahko postal služabnik »Božjih ubožcev«. O tem dogodku pozneje piše škofu in se ga tako spominja:

»Nekoč sem bil podeželski dušni pastir, precej beden dušni pastir! Imel sem zelo dobro ljudstvo in tako poslušno v vsem, za kar sem ga prosil! Ko sem jim rekel, naj pridejo k spovedi vsako prvo nedeljo v mesecu, so me ubogali. Prišli so in se spovedali. Iz dneva v dan sem bil priča, koliko koristi so imele njihove duše. To mi je bilo v veliko tolažbo in bil sem zaradi tega tako zadovoljen, da sem govoril sam pri sebi: 'Moj Bog, kako si srečen, da imaš tako dobro ljudstvo'. In pristavil sem: 'Mislim, da še papež ni tako srečen kakor župnik sredi ljudstva, ki ima tako dobro srce'«.

Odločili smo se, da bomo na naši spletni strani vsak mesec objavljali premišljevanja T. Mc Kennena, Moliti z Vincencijem Pavelskim. Vabim vas, da se to leto še posebej povežemo med seboj, se navdušimo drugim oznaniti Božje usmiljenje in ljubezen do vseh ljudi. Te strani pa naj bodo v pomoč, spoznanje in razumevanje sv. Vincencija, da bi še bolj zavzeto oživili njegovega duha med nami!

V mesecu maju 2016 nas je obiskal mednarodni voditelj AMM - Združenja čudodelne svetinje - Otroci Brezmadežne, g. Carl L. Pieber, C.M. iz Philadelphije. Z nami se je srečal in nas spodbudil za dobro. Več o srečanju z njim najdete med novicami.

Pozdrav po Brezmadežni!

»O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo«!

 

Franc Rataj, cm

Prvo premišljevanje: BOG, NAŠ LJUBEČI OČE

Drugo premišljevanje: SLEDITI BOŽJI VOLJI

Tretje premišljevanje: JEZUS KRISTUS - SREDIŠČE

Četrto premišljevanje: LJUBEČE BOŽJE VODSTVO V NAŠEM ŽIVLJENJU

Peto premišljevanje: EVANGELIZACIJA

Šesto premišljevanje: POSEBNA NAVZOČNOST KRISTUSA V UBOGIH

Sedmo premišljevanje: LJUBEČI BOG V SRCU IN V DEJAVNOSTI

Osmo premišljevanje: PRIZADEVANJE ZA KREPOSTI

Deveto premišljevanje: PONIŽNOST

Deseto premišljevanje: RESNIČNA PREPROSTOST

Enajsto premišljevanje: UMIRANJE SEBI

Dvanajsto premišljevanje: GOREČNOST

Trinajsto premišljevanje: MOČNA BLAGOST, BLAGA MOČ

Štirinajsto premišljevanje: USTVARJALNOST IN SODELOVANJE PRI SLUŽENJU

Petnajsto premišljevanje: KONTEMPLACIJA IN AKCIJA